52149
wp-singular,post-template-default,single,single-post,postid-52149,single-format-standard,wp-theme-borderland,eltd-core-1.4,borderland-theme-ver-2.7,ajax_fade,page_not_loaded,smooth_scroll,paspartu_enabled,paspartu_on_top_fixed,paspartu_on_bottom_fixed, vertical_menu_with_scroll,wpb-js-composer js-comp-ver-9.0,vc_responsive

SAHARSKI PESEK NAJDE POT V VSE RAZPOKE

SAHARSKI PESEK NAJDE POT V VSE RAZPOKE

Saharski pesek ne pozna zaprtih vrat. Zleze v čevlje, žepe, oblačila, fotoaparat in še tja, kjer sploh nisi vedel, da imaš kakšno razpoko.

Erg Chebbi pri Rissaniju v Maroku je svet, kjer veter piše zgodbe, sipine pa jih vsak dan znova izbrišejo.

Pred teboj se razprostira morje oranžnega peska. Brez cest, brez kažipotov in brez hitenja. Le veter, tišina in sipine, ki se spreminjajo z vsakim premikom sonca.

Tu človek hitro ugotovi, kako malo potrebuje. Nekaj vode, senco, dobro družbo in dovolj radovednosti, da pogleda čez naslednjo sipino.

Ko zapiha veter, dobiš brezplačen piling. Ko sezuješ čevlje, ugotoviš, da si s seboj prinesel pol Sahare. In ko misliš, da si se peska končno znebil, ga čez nekaj dni ponovno najdeš v žepu.

Toda Sahara ti ne zleze samo pod oblačila. Zleze ti tudi pod kožo.

Puščave ne obiščeš zato, da bi jo odkljukal. Obiščeš jo zato, da jo občutiš.

In ko jo zapustiš, nekaj peska ostane s teboj. Nekaj v čevljih, nekaj v spominu.

Bodi popotnik, bodi avanturist.